Letošnjega maja bo portal Muzikobala obeležil sedmo obletnico obstoja. Zamislili ste si ga kot interaktivno knjiž(n)ico glasbene scene slovenske Istre. Kako ste prišli na idejo, kaj vas je vodilo?
Ideja o portalu je nastala čisto slučajno, ko so se glasbeni zanesenjaki pogovarjali o tem, kako bi lahko povezali obalno glasbeno sceno v celoto. Internetni portal je bila najboljša opcija, zato smo se odločili za to pot. Snovanje je trajalo kar nekaj časa, 17. maja 2013 pa je portal bil online in tako se je začela naša zgodba. Poudariti moram, da nisem idejni snovalec projekta, ampak so me glasbeni prijatelji povabili k sodelovanju. Čeprav v osnovi ne maram preveč glasbenega novinarstva, saj nimam dobrih izkušenj kot dolgoletni organizator koncertov. Sprva sem bil skeptičen, predvsem zato, ker sem sodelovanja pri podobnih projektih večkrat zavrnil. Ko pa so mi povedali, kakšna naj bi bila moja vloga, sem izziv sprejel izziv. Pri Muzikobala sem raziskovalec glasbenega arhiva »Histobala« ter skrbnik obalne glasbene baze podatkov.
Ljubitelji glasbe slovenskega Primorja ste torej portal ustvarili, da bi z njo obogatili arhiv bogate glasbene zapuščine tega prostora, hkrati pa obveščali tudi o dogajanju v današnjem času. Kako vam gre? Kako to počnete?
Portal je v osnovi bil namenjen povezovanju vseh obalnih glasbenih akterjev in še danes je tako. Ima pa tudi arhivsko vrednost. Novice, intervjuji, recenzije in v končni fazi tudi napovednik dogodkov so dodana vrednost portalu. Kako nam gre? Primanjkuje nam časa, ampak portal vselej uspešno vodimo dalje.
Ali gre za poveličevanje ali zgolj postavljanje na pravo mesto tiste stvari, ki jih imamo, ki so del naše zgodovine in dediščine?
Večina ljudi »fura« nostalgijo, s tem da piše in organizira dogodke s pridihom »joj, kako je bilo včasih boljše«. Naša vloga, predvsem moja, je drugačna. Poskrbeti moramo za dediščino našega glasbenega prostora, v kar sodi vsa pretekla kot tudi današnja glasba. Na Obali je ne manjka. Naš cilj je izpostaviti medijsko zapostavljene izvajalce in jih postaviti na vidno mesto. Pa pri tem ne mislim samo na naš arhiv.
Zakaj si se odločil za prostovoljno udejstvovanje v tem projektu, kaj te vodi?
Predvsem, ker je bil portal možnost ustvarjanja moje dolgoletne želje in ideje: napisati zbornik obalne glasbene scene od 90. let dalje. Ideja sicer zaenkrat še ni zaživela. Se mi je pa zdel portal dobra nadgradnja te ideje, saj glasbo na portalu lahko tudi poslušaš, kar v literaturi ni možno. Moj obseg raziskovanja se je nato v praksi razširil tudi v pretekla desetletja, tako da okvirno raziskujem zadnjih 50 let obalne scene.
Si ob arhiviranju izvedel kaj novega, ali gre za stvari, ki jih že poznaš oz. si (bil) z njimi seznanjen?
Moram priznati, da sem mislil, da zelo dobro poznam obalno glasbeno zgodovino. Nato pa sem ugotovil, da to ni res (smeh)! Tudi zato sem vsako novo zgodbo, informacijo oziroma podatek še toliko bolj z veseljem objavil in ga delil z bralci. Z raziskovanjem sem dobil potrditev, da je Koper (oziroma kar cela Obala) res slovenski Liverpool!
Kako so vas sprejeli tukajšnji mediji?
Odzivi so bili mešani. Nekateri mediji so bili začudeni, da to počnemo prostovoljno in da za ta tak projekt nismo plačani. Spet drugi so bili navdušeni nad idejo in so večkrat tudi poročali o nas. Pravzaprav je najbolj zanimiv odziv s strani obalnih glasbenih krogov, ko so povečini obtožili druge medije, da brezplačno opravljamo njihovo delo. Nekateri so bili mnenja, da naša ideja ni izvedljiva brez velikih finančnih vložkov. No, dokazali smo ravno nasprotno.
Kaj vse skriva glasbena podoba tega konca Slovenije in kaj se dogaja z njo?
Glasbena podoba Obale se skriva na različnih prizoriščih, manjših in večjih, primernih in pogostokrat tudi neprimernih. V ospredju so komercialni dogodki, pogosto pa so zanimivi tisti, ki niso komercialni. Obalna glasbena scena se razvija. Določeni deli sicer hitreje kot drugi– elektronska glasba in rap, recimo. Sicer pa na Obali pogrešamo tudi koncerte svetovnega kova, ki so bili precej pogosti v devetdesetih letih in začetku tisočletja: Bryan Adams, Deep Purple, Iron Maiden, Iggy Pop, Joe Cocker, R.E.M, Vasco Rossi. Dandanes velika imena žal obidejo tudi Slovenijo, ne samo naše Obale.
Zaposlen si v piranskem Mediadomu Pyrhani, kjer poleg drugih prireditev organizirate tudi koncerte.
Zaposlen sem kot organizator ter programski vodja. Pri nas ima redne nastope Glasbena šola, gostimo tudi klasične in komorne koncerte. Pred kratkim smo imeli čast gostiti Plešetov koncert na Tartinijevo violino. V sklopu lastnega programa Mediadom pa v bistvu organiziramo dve koncertni prireditvi: Unplugged at Mediadom (sklop akustičnih koncertov obalnih glasbenikov) ter Mladi Val Festival (Open air dogodek za mlade v Parku Sonce Lucija, ki se zaključi s koncertom mladih obalnih skupin). Ta naša dva projekta, ki sta povezana z glasbo, sta namenjena obalnim glasbenikom. Tu ne gre za lokalpatriotizem – to je osnova za razvoj lokalne glasbene scene.
Od česa oziroma koga je odvisno, kako se bosta primorska glasbena in koncertna scena razvijali v prihodnje?
Na to po mojem mnenju vplivajo trije dejavniki. V prvi vrsti so poslušalci, ki redno obiskujejo glasbene prireditve, predvsem glasbo poslušajo in jo tudi finančno podpirajo. Če kdo še ne ve: tudi z nakupom majice namesto plošče lahko podpremo avtorje. Z vstopnino pa tudi organizatorja! Potem so tu mediji, ki naj ljudem predstavljajo čim bolj objektivno in nepristransko glasbeno sceno ter dogajanje, podprejo nekomercialne dogodke in festivale, predvsem pa medijski prostor namenijo kvalitetnim, avtorskim glasbenim ustvarjalcem – tudi tistim manj znanim.
Za konec pa ne morem mimo lokalne oblasti, ki naj podpira organizatorje koncertov in kulturnih prireditev nasploh, predvsem tistih, ki niso rentabilne (te so običajno najbolj pristne). Samo če bo lokalna oblast investirala v kulturo, se bodo naša mesta razvijala tudi v tej smeri in bo vsa umetnost, ne samo glasba, postala del vsakdanjika na Obali.