David Morgan: Za glasbenike in kulturnike je ta čas zdaj velika preizkušnja

Datum:

Gre za kvalitetno glasbo. Želimo si delati na kvaliteti izvajalcev in zadovoljstvu ter raznolikosti občinstva. Enkrat na mesec bomo gostili cover bande, tribute bande, petkovi večeri bodo namenjeni jazzu, tu je projekt Hangar lab oziroma Hangarjev laboratorij, kjer gre za funkovske skladbe, vsaka edicija pa bo imela še svojega gosta. Dvakrat do trikrat mesečno bomo ponudili tudi avtorske večere. Želimo si gostiti mednarodne glasbenike,” je povedal David ob zagonu projekta, ki se ga je lotil skupaj z Miho Krečičem, gradbenim inženirjem in glasbenikom. Vse njune načrte je  marca, le nekaj dni po najinem prvem klepetu na temo novosti v lokalu, konkretno zaustavila epidemija novega koronavirusa. Zato je bilo seveda moje prvo vprašanje ob najinem poletnem srečanju, kako se ga je vse skupaj dotaknilo.

Če bi bil odvisen samo od muziciranja, bi verjetno bili to zelo težki časi zame. Se pa bolj počutim kot delavec in organizator, prej kot kreativec, ta del se mi namreč vklopi v studiu. Nisem tip za delo od doma, tam raje lenarim (smeh). V kreativnem smislu od te karantene nisem odnesel nič, ker sem v bistvu reševal lokal. Ukvarjal sem se z zaključnimi deli prenove, v teku so bila gradbena dela. Načrti v prvih dneh marca so se močno spremenili, odpovedali smo vse koncerte, predvidene za dva meseca koncertov. Rezervacije so bile pripravljene od zime do septembra. Koncertov, ki so odpadli, tako nismo premeščali. Za prihodnje mesece programa nisem dosti spreminjal, skupaj z glasbeniki smo njihove nastope prilagodili dejstvu, da zdaj ljudje kvalitetno glasbo poslušajo sede. Pri nas je dobrodošla katera koli glasbena zvrst, samo da je kvalitetna. Najina ideja je bila, da se na vsakem dogodku zbere 300 oseb. Zdaj je lahko prisotnih zgolj nekaj več kot 100 obiskovalcev, dejanska zasedenost, ki jo beležimo, pa je od 80 do 100 oseb,” razloži Morgan, ki je prilagodil prizorišče in program, nato pa nadaljuje: “Morda pa je ta trenutek kazalec realnosti – koliko ljudi je pripravljenih dejansko priti poslušati glasbo, torej prisostvovati kulturnemu dogodku in ne priti na žur. Po eni strani sem tega zelo vesel, po poslovni plati pa bi seveda bil vesel tudi dodatnih obiskovalcev,” pove neobremenjeno, potem pa se zamisli: “Za glasbenike in kulturnike je ta čas zdaj velika preizkušnja. Pa pri tem mislim na situacijo tako pri nas kot po svetu. Klubi se zapirajo, že pri nas so stroški ohranitve veliki … Kultura je na udaru, tudi zaradi trenutne politike, nenazadnje, kultura in glasba generirata BDP. Meni, da bi tu bil potreben razmislek s strani države, koliko ima od organizacije koncertov in dogodkov. V mislih imam honorarje, zaposlitve, vse, kar se plača Sazasu in IPF … Je pa to tudi čas, v katerem bo moral glasbenik razmisliti o drugačnem načinu delovanja.  Ali bo zdaj glasba doživela nadgradnjo ali pa bo za nekaj časa poniknila.” Kot glasbenika in organizatorja ga vprašam, kako bi komentiral odpovedi koncertov v zadnjem hipu, česar je v zadnjih tednih kar precej. “Na podlagi izkušenj z organizacijo Kanela festivala, zelo možno, da gre za računanje na prihodke od prodaje pijač. In če organizator ni prepričan, da bo lahko s tem pokril vse stroške, verjetno hitro oceni, bolje koncert odpovedati. Tega pri nas ni, glasba je v Hangarju na prvem mestu,” je odločen Morgan in doda, da je bila karantena zanje tudi dobra, ker so po nekaj mesecih iskanja končno našli kuharja, ki je zaokrožil ponudbo lokala.

Ne kupuje zgoščenk

V zgodbo Hangar bara se je odpravil s srcem, z idejo, kaj želi početi. Težko dela preračunljivo, pravi. Obožuje jazz, posluša r’n’b, soul in funk, zgoščenk pa že dolgo ne kupuje, ker je tisto, kar mora poslušati, navadno službene narave in zato išče najhitrejše načine, da dobi posnetke: ali mu jih pošljejo ali pa jih poišče na Youtubu. Med vožnjo v avtu pa najpogosteje posluša ali CD-je, ki mu jih priskrbi kdo od trojice, ki so, kot pravi David, “Slovenijo popeljali v jazz in jo naredili prepoznavno” (Jure Pukl, Marko Črnčec, Jani Moder – op. a.) ali pa nacionalni radio.

Vzporedno z glasbeno-podjetniško zgodbo pa Morgan ostaja aktiven tudi v nekaterih zasedbah. Z Avtomobili, na primer, letos načrtujejo izdajo novega albuma. “Na njem bo 11 ali 12 pesmi. Za to, da pripravimo aranžmaje, nas čaka dolg september, glede snemanja pa ni še dosti jasno, čisto lahko se zgodi, da bomo snemali kar sami,” pove. Morganovo sodelovanje z Avtomobili se je sicer začelo med snemanjem albuma Pozna pomlad. In očitno so se ujeli, saj je zdaj pred njimi tretja skupna plošča. Na izid – predvidoma jeseni – čaka tudi nova plošča Jureta Lesarja, pri kateri tudi sodeluje. Na čakanju pa je trenutno delovanje ostalih skupin, s katerimi je sodeloval: zasedba Heaven X, Big Band Bend-it z Lovrom Ravbarjem, z njim povezani projekt Get On Board ter zasedbi Led Zeppelin 2.0 in Nas3. Zato pa se je nedavno vpisal na tečaj harmonije pri Sandiju Štoru.

Morgan je sodeloval tudi z Makedoncem Tihomirjem Popom Asanovićem, ki ga je v Zagreb pred skoraj pol stoletja pripeljala ljubezen. Lani je izdal dvojni album Povratak prvoj ljubavi, ki je na letošnjih porinih slavil v kar treh kategorijah: najboljši abum klubske glasbe,  najboljša produkcija in najboljši posnetek. Makedonec, ki ga je revija Jazz Podium v začetku 70. let razglasila za četrtega najboljšega jazz organista v Evropi, je, kot piše Wikipedia, na albumu zbral vse najboljše glasbenike iz te regije. Skupino Tihomir Pop Asanović & Prijatelji poleg Popa in že omenjenega bobnarja Davida Morgana, sestavljajo še vokalistka Sabrina Hebiri, kitarist Jani Moder in basist Davir Črnigoj.

Odločilni začetki

David je z glasbo tesno povezan od zgodnjih otroških let, od leta 1988. Doma je iz Pirana, zato je bilo kar logično, da je hodil v tamkajšnjo glasbeno šolo. Pri enajstih letih je postal član Pihalnega orkestra Piran, ki je v tistih časih štel čez 60 članov. “Več kot 20 takratnih članov,” pove Morgan, “je danes razpršenih po Evropi. Igrajo v Berlinski filharmoniji, Policijskem orkestru, naši filharmoniji … Res je bil močna piranska inštitucija!” Z veseljem je obujal spomine na svoje začetke v orkestru, sploh pa, ker ga je dogodek, ki se mu je zgodil, zaznamoval za vedno. Iz njega je  – pri rosnih dvanajstih letih, kolikor je bil star takrat! – povlekel življenjsko vodilo, da moraš biti vedno pripravljen. Na poti na Dunaj, kamor so se odpravljali na svetovno tekmovanje v umetniški kategoriji, je namreč izvedel, da je v piranskem godbenem domu eno leto vadil program na pilotske note, pa še to ne za pavke, ampak za mikro tolkala, ki so se oglasila zelo redko. Vso nočno vožnjo na avtobusu je preživel tako, da je bral prave note in se učil. Imel je veliko dela, saj bi se moral naučiti kar tričetrt več not kot je vadil celo leto, pa še to za kar štiri pavke, ne samo dve. Še eno v nizu presenečenj pa ga je čakalo v dvorani, ko je na generalki spoznal, da timpanist sedi. To je izvedel, ko je zagledal stol. “Na koncu mi je uspelo odigrati cca 80 % vsega. To je bil moj odločilen nastop!” z nasmeškom pove David Morgan in doda, da so bili tisto leto Slovenci drugi, prehiteli so jih le Japonci. Zakaj se je to zgodilo, kako to, da njegovi učitelji niso vedeli, da je vse leto vadil na napačnih notah? “Ker noben učitelj ni imel znanja, kot ga imamo danes. So pa vseeno zahtevali disciplino in spoštovanje!” razloži.

In prav s pogledom nazaj zaključiva najin klepet, ki je trajal dlje, kot sva si predstavljala. Povedal mi je, da bo jeseni nadaljeval z bobnarsko šolo, v kateri je v vseh letih učil in skušal nad glasbo navdušiti več sto otrok. Od vseh sta se le dva (!) odločila, da bosta to tudi študirala. “Zanimiv podatek, ki pokaže, kako majhen je odstotek tistih, ki se danes odločijo za tako poklicno pot, kot smo se mi,” pomenljivo zaključi zgovoren sogovornik, potem pa odhiti novim podjetniškim opravilom naproti.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj

ŠE ENA SLOVENSKA NA DAN

Enzo, se vidimo, ko bo čas!

Mnogo prezgodaj je zaradi bolezni umrl pevec in kitarist skupine Faraoni Enzo Hrovatin, avtor številnih zimzelenih uspešnic, s...

Lusterdam bodo drugi album izdali prihodnje leto

Lusterdam predstavljajo videospot za svojo nedavno izdano skladbo 'Suši'. Ker že skladba sama opeva ljubezen, vse od prvotne, čustvene...

Tinkara Kovač prihaja v Ljubljano!

Tinkara Kovač bo jutri, 2. decembra, ob 20. uri nastopila v Skalni dvorani na Ljubljanskem gradu. Njen novi album...

Jernej Zoran: Za boljši svet lahko poskrbi prav vsak!

Dolenjski glasbenik je te dni na radijske postaje poslal skladbo 'Free', ki je nekakšna budnica k stvaritvi lepšega,...