Gre za slovensko alternativno country skupino, ki se je s svojim ljudskim melosom, z zanimivim pristopom h glasbi in radijsko izpiljeno zvočno podobo že dodobra ustalila na slovenski glasbeni sceni, čeprav obstajajo šele sedem let. Zaradi koronavirusa so fantje in dekle morali prekiniti aktualno turnejo, zato z nestrpnostjo pričakujejo čas, ko bodo lahko ponovno stopili na koncertne odre. Na naša vprašanja je odgovarjala pevka zasedbe Urša Mihevc.
Na Facebooku ste objavili posnetek vaše izvedbe pesmi Voranca Boha Absurdno lepa. Bi lahko rekli za čas pandemije koronavirusa, da je bil tak, torej absurdno lep, če si sposodim kar naslov te skladbe?
Z vidika ustvarjalnosti zagotovo. Po eni strani je obdobje pandemije koronavirusa prineslo pravico do tišine, iz katere se rodi glasba. Po drugi strani kolektivno tesnobno in nelagodje zaradi odpovedi turneje, predpisane fizične razdalje in skrbi glede financiranja in podpore slovenske kulture, ki v kriznih časih potrebuje več pozornosti. Predvsem ne smemo pozabiti na ljudi, kulturne delavce in umetnike, ki jo skrbno negujejo, ohranjajo in razvijajo. Kultura je skozi jezik temelj družbe in njene zavesti, zato je ne spreglejmo in živo ustvarjalnost vselej podprimo.
Kaj vam je ta čas vzel, kaj prinesel? Ste veseli, da je čas #ostanidoma mimo? Ste bogatejši za kakšno spoznanje – o sebi, družbi …?
V tem »korona času« lahko opazimo razvoj kolektivnega duha in družbene solidarnosti, morda neke vrste revitalizacijo kolektivnih altruističnih praks, ki v obdobju družbene prosperitete ostanejo do te mere prezrte. Vprašanje pa je, ali bo to obdobje v prihodnosti pustilo močne sledi, bo porast solidarnostnih praks zaznamoval družbeno realnost? Resnično upam, da bo vzbudil empatijo in ljubezen ter aktivnejšo tendenco do socialne pravičnosti na vseh možnih področjih. Misliti na prihodnost je namreč spekulativno.
Nekateri so vas spoznali šele s singloma Ti ne poznaš konjev in Spremembe, torej, ko ste se odločili za tektonski premik – ustvarjanje v slovenščini. Zakaj ta premik, je res za to kriv nastop v Izštekanih?
Glede delovanja v slovenščini je bilo kar nekaj dilem. Primarno je bil angleški jezik primernejši za žanr, v katerem delujemo. Žal pa na ta način nismo prišli do željene kvote poslušalcev, saj nas poslušalci niso prepoznali kot slovenski band.
Bi se lahko kdaj vrnili k angleščini?
Morda, če bi odšli na turnejo v tujino.
Ste se kdaj obremenjevali s tem, kako vas bodo ljudje dojemali – ali ste preprosto želeli povedati tisto, kar ste želeli, na način, kot je vam ljub?
Eno brez drugega ne gre. Delovati javno pomeni delovati na presečišču osebnega in družbenega, zato zelo iskreno težko odgovorimo na to vprašanje. Ne glede na to pa s svojo glasbo želimo v svet pošiljati dobra sporočila in najbolj nas osreči, ko se ljudje pozitivno in s hvaležnostjo odzovejo na našo glasbo. Ljudje so nam izjemno pomembni.
Kako uravnavate vaš kompas, da vedno kaže v pravo smer?
Globoko v sebi smo nagnjeni k idealizaciji in romantizaciji. Omenjeni lastnosti sta sicer velikokrat boleči, saj od realnosti močno odstopata, a ravno ta naivnost nam omogoča, da vedno znova zaplujemo v tisto smer, kjer najdemo srce.
Koliko časa vam vzame glasba? Je to še vedno zgolj projekt? S čim se pravzaprav ukvarjate člani ob ustvarjanju in predstavljanju glasbe?
V zadnjem času glasbo veliko poslušamo, bomo pa počasi začeli z vajami in upam, da tudi s koncerti. Fed Horses se je v eni točki iz projekta prelevil v bend, skupnost in kreativno motivirano prijateljstvo. Vsi člani Fed Horses delamo v kulturi.
Kako dojemate socialna omrežja? Ali so vam v oporo pri posredovanju vaših sporočil in širjenju glasbe? Vam vzamejo veliko časa?
Socialna omrežja so pogosto stereotipno predstavljena kot izjemno negativna, kot medij poneumljanja, a obstajajo načini njihove pametne izrabe. S poslušalci omogočajo poseben stik, lahko se jih uporabi za širjenje intelektualnih in pozitivno, solidarnostno naravnanih vsebin.
Jure Longyka vas je poimenoval, citiram, glasbeni čudež iz Logatca. Ali menite, da Logatčanom gode, da ste jih postavili na slovenski glasbeni zemljevid, tako kot, recimo, Dan D Novo mesto?
To bi bilo zanimivo vprašati naše sovaščane. Priznam, da nimamo konkretnega občutka glede tega. Morda se najde kakšen lokalpatriot, ki mu omenjeno gode in ustreza.
Fed Horses sestavljajo: Urša Mihevc – vokal, Jure Mihevc – kitara, Danijel Bogataj – violina, kitara, Jure Maček – bobni, Rok Škrlj – bas, Mitja Kavčič – klaviature
In ko smo že pri Valu 202. Urša in Jure, vidva sta konec marca nastopila v njihovem studiu v sklopu koncertov doma. Kako je bilo koncertirati brez publike, vedoč, da vaju poslušamo in da vaju bomo kasneje gledali na TV Slovenija 2?
Občutek je bil lep, saj sva koncert izvedla v mislih na vse tiste, ki so na kakršen koli način utrpeli posledice pandemije koronavirusa. Z glasbo namreč želiva prežarčiti skrbi, saj je glasba včasih edino zdravilo, ki zmore pozdraviti nemirno in ranjeno srce.
Vidva sta tudi zasnovala Fed Horses – kot studijski projekt. Kaj sta si takrat želela? Ali se to, kar se vam dogaja, v precejšnji meri razlikuje od prvotnih načrtov ali želja?
Res je, v precejšnji meri se razlikuje od prvotnih načrtov in želja, vendar v skrajno pozitivni smeri, saj se je Fed Horses iz studijskega dvojca razvil v čudovito skupino, kreativno ekipo, s katero skupaj rastemo in se razvijamo.
Zelo lepo mi je bilo slišati vašo izjavo, da je ranljivost ena najlepših lastnosti, ki jih premoremo ljudje … Črpate vašo glasbo tudi iz teh naših notranjih bojev, misli in občutenj? Gre za osebnoizpovedna besedila?
Tako je, vsa besedila nastanejo iz notranjosti. Ranljivost rada poudarim, saj lahko iz nje zrastejo čudovite stvari. Ranljivost in moč sta namreč medsebojno povezani in soodvisni. Menim, da se omenjena lastnost najpogosteje naseli v tistih ljudeh, ki medsebojno različnost prepoznavajo kot prednost in ne kot oviro.
Kako sicer nastaja vaša glasba, kaj nastane najprej?
To je odvisno od vsake skladbe posebej. Pogosto besedilo in glasba nastaneta kar simultano, med kreativnim zanosom.
Je kaj novega nastalo v preteklih nekaj mesecih, ko se nam je življenje konkretno spremenilo?
Zaenkrat še ne. Upamo, da bo prišlo z zamikom.
Vam je epidemija močno prekrižala načrte? Ste ostali brez kakšnega koncerta? Kaj boste storili najprej, ko bodo dali zeleno luč za koncerte?
Res je, pandemija nam je konkretno prekrižala načrte, saj smo bili sredi turneje Spremembe 2020, ki je potekala po Sloveniji. Izjemno se veselimo zelene luči, saj bo prvi koncert izveden s skupino Čedahuči v KluBaru Kranj, kjer se imamo vsakič izjemno lepo.
Kaj bi želeli sporočiti vsem, ki radi prisluhnejo vaši glasbi?
Ljudem bi želeli sporočiti, naj ostanejo močni. Moč bodo našli v sprejemanju, ljubezni in spoštovanju različnosti.
Intervju je bil objavljen v junijski številki revije Ognjišče.