Včasih se mi zdi, kot da Slovenci potrebujemo glasbene festivale iz enega samega razloga: da smo lahko negativni in da lahko pljuvamo. Ali organizatorje, ali nastopajoče, voditelje, njihova oblačila ali to, kolikokrat so se preoblekli. Zelo pogosto nam niso po godu pesmi, izbor, člani komisije, zvok, …
Da smo si na jasnem: zavedam se, da imajo »vsake oči svojega malarja«, torej vsak svoj okus in svoja ušesa … pa tudi, da na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca zvok na začetnem delu prireditve res ni dosegal siceršnjih standardov … ampak ko sem zgolj preletela komentarje pod fotografijo zmagovalke, mi je bilo iskreno žal. Žal vseh, ki so vlagali konkretno energijo, svoj čas, ki so se trudili, da bi letošnja 40. obletnica festivala dosegla nek mejnik tudi v smislu vsega, kar lahko pokaže. Na to so nakazovale številne spremembe, ki so spremljale izbor skladb, pa napovedi, konec koncev tudi strokovna komisija, ki med drugim skozi sito ni spustila nobene italijanske pesmi, ker »nista bili dovolj zreli, kvalitetni«. Že po tem si lahko sklepal, da bomo slišali posebne pesmi. Tudi imena so obetala. Letos je bil namreč tudi izbor izvajalcev drugačen kot v preteklih letih, ko se jih je polovico kar povabilo k sodelovanju. Zdaj je vseh 12 pesmi izbrala komisija.
Žal mi je bilo izvajalcev, ki se jim je že pred začetkom glasbenega dogodka čutilo, da so iskreno veseli, da festival in s tem možnost, da epidemiji navkljub svojo glasbo ponudijo v poslušanje vsej Sloveniji, sploh je.
Konec koncev pa mi je bilo žal tudi zmagovalke, če se je slučajno odločila prebirati sporočila pod objavami na temo festivala. Me prav zanima, kdo od spletnih komentatorjev bi ji natipkane besede upal z enako srditostjo povedati osebno, iz oči v oči. Ker verjetno ni imela dosti besede pri pravilih določanja zmage v primeru izenačenega števila točk in pri tem, da je prav njej strokovna komisija dala največ točk.
Morda pa potrebujemo vsi skupaj po več kot enem letu, ko smo glasbo sprejemali samo prek ekranov, različnih sprejemnikov ter prek takih in drugačnih aplikacij, nov izziv. In ta je, da se na naslednjem glasbenem dogodku osredotočimo na iskanje pozitivnih stvari. In da si priznamo, da nismo strokovnjaki za vse: sceno, ton, za muziko … Pa super bi bilo, če bi vsak posameznik pred vsesplošnim e-pljuvanjem v roke prijel kakšen osnovni bonton, da bi se naučil izražati raznolika mnenja in kritike na spoštljiv način. Sanjam?
Pa še tole: ne, ni zmagala pesem, ki je bila meni najljubša. Se zgodi 😉
Objavljam pa nekaj meni ljubih melodij morja in sonca, ki sem jih slišala v soboto. Zaporedje je povsem naključno.