Marsikdo si brez glasbe ne predstavlja življenja. Pa veš, koliko različnih poklicev je povezanih z njo? Precej! Kot prvega predstavljam delo glasbenega producenta. Ta nadzoruje snemanje glasbe, vodi glasbenike ter nadzoruje mešanje in masteriziranje posnetkov. Ta poklic nam razkriva Jan Baruca, glasbenik, ki je pred leti službo tonskega tehnika na nacionalnem radiu zamenjal za delo producenta v zasebnem studiu Tramon. Na slovenski glasbeni sceni je že dve desetletji prisoten kot producent, aranžer, avtor in glasbenik.
Kaj glasbeni producent v bistvu počne?
Producent je nekdo, ki ima nalogo, da snemanje pesmi ali plošče spelje od začetka do konca, s tem, da se je to skozi leta malo spremenilo. Producent je postal večji kreativni dejavnik in ni več zgolj nadzornik. Pogosto se dogaja, da producent tudi pomaga pri aranžiranju. V tujini imajo sicer pogosto te naloge bolj razčlenjene oziroma razdeljene med več ljudi. Tam ima producent res samo vlogo nadzornika. Razdelijo si delo aranžerja in snemalca, tudi miksanje pesmi in masteriziranje se pošlje različnim osebam. Pri nas pa je pogosto vse kar ena in ista oseba.
Ali v Sloveniji obstaja šola za producente? Kje, kako se sicer lahko naučiš tega dela?
Mislim, da pri nas ni šole za kaj takega. Vsa znanja pridobiš iz različnih virov, predvsem pa iz izkušenj. Drži pa, da za nekatere druge poklice, na primer za tonskega tehnika in aranžerja, obstaja tudi šola. Menim, da moraš biti za to, da si dober producent, v prvi vrsti (dober) glasbenik. To je predpogoj. In dejansko ne poznam niti enega producenta, ki ne bi bil tudi glasbenik!
Kakšna je vaša zgodba, kako ste začeli? Ste skozi čas kaj spreminjali svoja stališča ali odnos do tega dela?
Ne spomnim se prav trenutka, ko sem se odločil za pot producenta. Mislim, da se je vse skupaj kar zgodilo, prišlo samo od sebe, počasi s časom (in z delom, haha). Bil sem glasbenik, ki mu je bila zelo všeč glasba z različnih vidikov: užival sem v igranju, petju in ustvarjanju glasbe. A nisem se hotel ustaviti tam, želel sem več. Ko se mi je ponudila priložnost, da grem na tečaj za tonskega tehnika v Italiji, sem priložnost zagrabil z obema rokama in tečaj tudi uspešno opravil. Tako sem vedno več časa preživljal tudi za mikserjem in računalnikom. Od nekdaj sem sicer glasbo pozorno poslušal, zanimalo me je, kako je glasba grajena. Je pa tako, da z vsako novo stvarjo, ki se je naučiš, drugače vidiš vse skupaj kot celoto. Več razumeš. Tudi medsebojni odnos med instrumenti in frekvencami. Začenjaš razumeti, kako graditi pesem oziroma zgodbo. V osnovi sem hotel razumeti te stvari zato, da bi lahko posnel glasbo, ki sem jo pisal zase. Pa ni minilo prav dosti časa, ko so me prijatelji vprašali, če bi kaj posnel tudi zanje. In šele ko prideš v tako situacijo, se zaveš, da moraš vse nekako skoordinirati in sestaviti skupaj. In pri tem nimam v mislih samo glasbeno tehničnih opravil, ampak tudi ljudi. Moraš znati delati z njimi. V bistvu je delo producenta tudi delo z ljudmi.
Ne zveni ravno najlažje opravilo na svetu! Imam prav?
Glede na vse povedano zna biti precej zahtevno delo. Sicer sam temu ne dajem poudarka. Raje se skušam ob ustvarjanju zabavati in biti kreativen. Z vsem, kar znam, skušam biti vsak dan boljši. Najraje delam čez dan – včasih zjutraj, včasih popoldan. Pogosto pa ni pomembno, kaj si jaz želim, ker se moram prilagoditi umikom ostalih. Najtežje mi je delati ponoči, kar je verjetno malo nenavadno glede na stereotipe o glasbenikih (smeh).
Kaj pa če bi morali na lestvici od 1 do 10 oceniti inovativnost dela producenta, kakšno oceno bi mu dali?
Oodvisno od tega, kaj hočeš povedati s pesmijo. Lahko greš po že nekih preverjenih poteh, lahko pa skušaš biti čim bolj inovativen. Če ti glasbeniki pustijo proste roke, si lahko inovativen tudi za 10. Je pa to stvar dogovora med soudeleženci pri projektu.
Na seznamu Jana Baruce so mnoga znana primorska imena: Slavko Ivančič, Anika Horvat, Zmelkoow, Iztok Novak – Easy, Lean Kozlar – Luigi, Aleksander Novak, Anže Langus Petrovič – Dagi, Pudding Fields, Gedore, Jože Kastelic – Kastelo …
Dolg seznam glasbenikov, s katerimi je že sodeloval
Ali ob poslušanju pesmi lahko ugotovite, kdo je producent pesmi?
Ne pri vseh. Ampak ja, se da. Vsak ima določene stvari, ki jih rad uporablja oziroma naredi pri nekem ustvarjalnem delu. Nekaj, za kar misli, da je pravi način za poudariti glasbenika, pesem, sporočilo. Tako je tudi pri glasbi. Pri nekaterih producentih ali aranžerjih se prav slišijo določeni elementi v pesmi, ki so značilni zanj.
Kakšen mora biti po vaše dober producent, katere lastnosti bi izpostavili?
Predvsem mora biti razgledan in odprt tudi za stvari, ki so mu neznane oziroma niso del njega. Delo producenta je namreč še vedno delo z ljudmi. Producent mora vse mora usmeriti v nek skupni imenovalec, ki si ga zadajo udeleženci na začetku. Navadno je veliko idej z vseh strani, producent pa mora znati dati to v neko celoto, da bodo vsi zadovoljni in da doseže zadane cilje. Po mojem mnenju mora biti obvezno tudi glasbenik, saj mu znanja s tega področja le koristijo, če jih nima, pa se ta manko pozna …
Je pomembno, kakšno glasbo posluša producent v prostem času? Ali to vpliva na njegovo delo?
Zagotovo na njegovo delo vpliva glasba, ki jo posluša. To namreč navadno najbolje pozna in se zato potem, ko ustvarja, najlažje giba v teh kreativnih delih. Je pa res, da če ima producent rad glasbo oziroma to delo na sploh, se njegovi okusi s časom itak razširijo in začne poslušati marsikaj.
Kakšen način dela zagovarjate: ali poudarjate, kar glasbenik v osnovi je, ali želite ustvariti (v sodelovanju z njim, seveda) »superizdelek« – četudi se s tem oddaljite od pristnosti?
Meni je pomembno, kaj hoče glasbenik povedati s pesmijo in na kakšen način hoče to narediti. Od tam naprej skušam v sodelovanju z njim narediti najboljšo verzijo pesmi. O tem, kaj je “superizdelek”, bi se dalo razpravljati (smeh). Zame je super, da ustvarim kar se da dobro pesem, ob tem pa pustim glasbenika pri miru. Če se ga ne čuti več, je vse zaman. Ker potem nisem naredil dela okrog njega, ampak samo neko umetniško delo, ki pripada bolj meni kot producentu kot njemu. To pa se mi ne zdi v redu.
Ali je pomembno, v kateri državi producent opravlja to svoje delo? Nekateri naši glasbeniki posnamejo album v tujini …
Odvisno od tega, kaj kot glasbenik iščeš. Če je to, kar iščeš, nekje drugje in ne v Sloveniji, je seveda dobro, da greš v tujino. Imamo pa v Sloveniji tudi zelo dobre producente, ki obvladajo svoje delo. Pomembno je torej, kje so ljudje, ki opravljajo delo, ki je glasbeniku všeč. Vemo pa, da precej glasbe, ki jo poslušamo, prihaja iz tujine. In če glasbenik hoče prav nek določen zvok od producenta, ki živi, na primer, v Londonu, gre pač tja – če mu to dopušča budžet, seveda.
Koga od tujih producentov cenite in zakaj?
Uf, to je pa kar zahtevno vprašanje … Morda George Martin, Brian Eno, Roy Thomas Baker, Don Was, Robert John “Mutt”Lange, Quincy Jones, Bob Rock, Timbaland, Butch Vig, Rick Rubin … in še bi lahko našteval! Dejstvo je, da jih je dosti, in da pri vsakem lahko najdem kaj, kar me inspirira. Pri vsakem producentu se lahko kaj naučim. Zelo rad gledam dokumentarce oziroma videe, v katerem ti ljudje opisujejo, kako delajo. To mi res odpira horizonte in me navdihuje! Kar se tiče slovenskih glasbenikov, pa bi rad izpostavil, da jih je dosti, ki delajo dobro glasbo. Upam da bom imel privilegij, da bom v prihodnje lahko delil svojo kreativnost s kar čim več tistimi, ki jih globoko cenim!