Pevka indie-pop skupin Tretji kanu in Indigo, Anja Pavlin, ter kitarist legendarne pank zasedbe NIET, Robert Likar, sta v novi skladbi MENI našla presek na videz nezdružljivih glasbenih miljejev. Jevničan in Novomeščanka sta nekega julijskega popoldneva skoraj naključno trčila drug v drugega v (kot ga sama poimenujeta) zavetišču za svobodne muzikante –kopališču Griblje ob Kolpi.
»Se spomniš, kdaj pa kdaj na tisti kraj, deželo Nije?
Kjer sije, žubori, se popotnik s cesto zlije …«
Obojestransko navdušenje nad filozofijo vsega živega (ob kozarčku »Belokranjca« op.) je vzniklo v duet. Da si rečnega šumenja in žvrgolenja ne boste le zamišljali, je uvertura v skladbo posnetek s telefona iz prav tistega toplega dne ob Kolpi, ko je skladba Meni tudi nastala.
Glasba: Anja Pavlin & Robert Likar
Besedilo, vokal: Anja Pavlin
Akustična in električna kitara: Robert Likar
Bobni: Tomaž Bergant – Breht (NIET)
Bas kitara: Marjan Lebar
Klaviature: Primož Trebec
Orglice: Miha Erič
Spremljevalni vokali: Robert Likar, Katarina Roner, Jani Krmac
Mix: Peter Penko
Produkcija, mastering: Robert Likar & Sašo Kisovec (Studio ORK Jevnica)
Video animacija, ilustracije: Živa Likar & Irena Režek
Risano videozgodbo, ki spremlja skladbo, sta od idejne zasnove, izrisa ozadij, likov, animacije in končne montaže ustvarili grafični oblikovalki in ilustratorki Živa Likar in Irena Režek. Tehnika le-te je 2D računalniška animacija (mešanica cut-out animacije in klasične animacije). Živa in Irena sta pri video-animacijskih projektih do zdaj sodelovali z Nieti, Martinom Štibernikom, Tretjim kanujem in tudi z različnimi podjetji pri izdelavi animacij za njihove potrebe. V glavni vlogi videospota lahko vidimo potepuškega črnega kužka in njegovo iskanje prostora pod soncem ter »le njegovega« človeka.
Besedilo pesmi:
Nekdo te je dal meni tisti dan, ko sva molčala,
nekdo te je dal meni, ko več nisva poslušala.
Nekdo te je dal meni, za trenutek sva obstala,
ko več nisva vedela, ko bila sva brez moči.
Živiš v mojem žepu in včasih si le tiho
in iščeš te drobtine, ki ostale so od pesmi.
Živiš v mojem žepu, včasih te sploh ne opazim,
le ko spim, se mi zazdi, da mi nekaj govoriš …
Da nekdo te je dal meni, meni, meni …
Da nekdo te je dal meni, meni, meni …
Veš, reka kdaj prestopi te bregove, da umije,
včasih te sploh ni, dan te kar na dušek spije.
Se spomniš, kdaj pa kdaj na tisti kraj, deželo Nije?
Kjer sije, žubori, se popotnik s cesto zlije.
Živi v tvojem žepu, reka … včasih čisto tiho,
ko iščeš te drobtine, ki ostale so od pesmi.
Živi v tvojem žepu, včasih je sploh ne opaziš,
le ko spiš, se ti zazdi, da ti nekaj govori.
Da nekdo te je dal meni, meni, meni …
Da nekdo te je dal meni, meni, meni …